Neki možakar se je, globoko zatopljen v molitvi k bogu,
sprehajal po obali. Naposled je obrnil oči proti nebu in rekel:
"Gospod, obljubil si mi, da mi boš izpolnil najiskrenejšo željo v mojem
srcu. Prav to te prosim ta trenutek. Daj mi znak, da me boš uslišal."
Nenadoma se je nebo nad njim pooblačilo in Bog je spregovoril z močnim
glasom:
"Preiskal sem tvoje srce in videl, da je čisto. Zadnji, ki sem ga
uslišal, je bil kralj Salomon. On me ni razočaral s svojo prošnjo po
modrosti. Verjamem, da me tudi ti ne boš razočaral. Vedno si mi bil
zvest in si povsod izpolnjeval moje zapovedi, zato ti bom izpolnil, kar
me prosiš."
Možakar se je zamislil za nekaj časa, nato pa rekel:
Vedno sem si želel iti na Havaje, ampak me je na smrt strah letenja in
imam morsko bolezen. Ali mi lahko zgradiš most do Havajev, da se bom
lahko peljal tja, kadarkoli bom želel?"
Bog se je gromko zasmejal in rekel:
"To je nemogoče! Pomisli na vso logistiko! Kako naj s stebri dosežem dno
Pacifika? Pomisli, koliko betona in koliko železa je to! Tvoja želja je
zelo materialistična! Nekako si me razočaral. Most sicer lahko zgradim,
ampak nerad izpolnim tako posvetno željo. Vzemi si čas, globoko premisli
in zaželi si nekaj globjega, nekaj, kar bo stvarstvu v čast in slavo!"
Možakar je res zelo dolgo razmišljal in poskusil zaželeti nekaj resnično
iskrenega. Končno je rekel:
"Tu je moj odgovor, Gospod. Bil sem štirikrat poročen in ločen. Žene so
mi vedno govorile, da mi je vseeno in da sem neobčutljiv. Želim si, da
bi razumel ženske … rad bi vedel, kako čutijo znotraj, kaj razmišljajo,
ko mi odgovarjajo z molkom. Rad bi vedel, zakaj jokajo. Rad bi vedel,
kaj v resnici mislijo, kadar rečejo "nič". Rad bi vedel, kako jih zares
osrečiti. To je moja želja, Gospod."
Po zares dolgem razmisleku je bog odgovoril:
"Ali si želiš na tem mostu do Havajev dvopasovnico ali štiripasovnico?"
