Stala je v kuhinji in pripravljala najin običajni zajtrk, mehko kuhana jajčka in popečen kruhek..
Na sebi je imela samo majico v kateri sicer spi.
Ko sem vstopil, se je obrnila in nežno rekla: »Takoj se moraš ljubiti z mano!«
Oči so mi zažarele in pomislil sem: »Ali še vedno sanjam ali pa je to moj srečni dan!«
Ne da bi izgubljal čas, sem jo pograbil in opravil kar tam, na kuhinjski mizi.
Potem je rekla: »Hvala«, in se spet obrnila k štedilniku, z majico okrog vratu.
Srečen, vendar rahlo zmeden, sem jo vprašal: »Zakaj se zahvaljuješ?«
Razložila mi je: »Ura za kuhanje jajčk je pokvarjena…«
